Oči, mami zbudita se nato bo zaaaajtrk, oči mami zbudita se nato bo zaaaajtrk se je razlegalo iz Betine budilke. Beti je imela namreč tako posebno budilko, da je lahko za melodijo zvonenja posnela kar svoj glas. In ga je. In tako Beti – kot seveda tudi njeno mamo in očeta – že nekaj mesecev, od ponedeljka do petka prebudi Betin navihan glas Oči, mami zbudita se nato bo zaaaajtrk, oči mami zbudita se nato bo zaaaajtrk.
Aaauaaaaaa se zdrami žirafa in zraven na vsa usta zeha. V sobo pokuka oče, ki je bil že lep čas pokonci in pove Beti, da jo na mizi že čaka zajtrk. Pridem, hvala mu odvrne Beti, ki pa še vedno ni povsem odprla svojih zaspanih oči. Počasi se vendarle skobaca iz postelje, odpre omaro, da bi iz nje vzela svež par nogavic, ko jo od šoka skoraj zadane kap!
Kje so vse nogavice sama sebe vpraša Beti. Mamiiiiiii kje so vse moje nogavice? se Beti na vso moč zadere proti kuhinji? Včeraj je bila omara še polna Beti, ravno zložila sm jih. Le poišči jih in se nama pridruži na zajtrku.
Žirafi se iz desne strani ust pokaže jezik, koža nad očmi pa je nagubana bolj kot sosedovo polje polno krtin in lukenj. To je znak, da Beti močno razmišlja. Škrat! Škrat, škrat, škrat! Zagotovo mora biti Škrat. Toda kako naj ga odkrijem in zahtevam nazaj svoje nogavice? Le kje se skrivajo in kaj počnejo z mojimi nogavicami? Sigurno so jim popoloma prevelike. Tokrat jim pokažem, se odloči žirafa. Zagotovo se skrivajo v gozdu. Na tisti najbolj mehki zeleni jasi, tik pred velikim drevesom v obliki noge.
Ne mine še niti petnajst minut, ko je Beti že pred velikim drevesom. Bosa. Brez nogavic v svojih rumenih supergah. Počasi in oprezno se od drevsa plazi proti jasi saj se ji zdi, da bi znali biti škrati bojazljivi in je zato bolje, da se premika potiho in kar se da previdno. Ko tako nekaj časa ždi na mehki travi v daljavi opazi premikajčo se vijolično stvar. Pripre oči in še bolj pozorno pogleda. Čisto res se v daljavi premika nekaj vijoličnega. Beti se potihem pomakne še malce bližje in opazi, da gre za čudovit in posme škratovski klobuh. Beti se v tistem trenutku ne more več zadrževati in naglo plane iz mehke trave Aahaaaa zakriči proti škratu, ki se tako zelo ustraši, da na mestu okameni in malo negobljeno bitje ne more ne naprej ne nazaj. Beti je s svojimi dolgimi nogami v trenutku ob njem.
Dober dan, jaz sem Beti in nekako se mi zdi, da bi mi vi lahko povedali več o tem, kam so izginile vse moje nogavice! Beti je sklonjena tik ob škrata in sedaj se gledata iz oči v oči. Draga žirafa Beti, moje ime pa je Škrat Coprnik in ne vem ničesar ne o tvojih nogavicah, tvojih rokavicah, šalih, kapah ali katerikoli drugih oblačilih, ki jih morda tudi pogrešaš. V škrlatnem gozdu živi natanko 142 škratov in ukvarjamo se z veliko stvarmi. Risanje, pisanje, cirkuše vragolije, strašenje, nagajanje in zbijanje šal … vse to in še mnogo več je stvari, ki jih počnemo z mojimi brati in sestrami, toda izmikanje nogavic žirafam pa res ni ena izmed njih.
Beti je sedaj jasno, da ji nogavic niso vzeli škratje, zato se Coprniku zahvali, obrne in nameni domov. V tistem pa se škrat spomni še nečesa. Beti, čakaj, pravi Coprnik in Beti svoj dolgi vrat takoj obrne nazaj v njegovo smer.
Sedaj se spomnim. Nekoč, pred davnimi časi je z nami prebival tudi 143 škrat. Bil je samosvoj in zelo nesramen. Vseskozi je izmikal stvari prebivalcem Drevesnega dola in delal preglavice. Nekoč je županu Cojzu izmaknil zadnji par spodnjic, tako da je moral na velik televizjski intervju brez njih. Na intervjuju pa so ga slamnate hlače tako zelo žulile v rit, da je cel intervju poskakoval in se praskal. Bil je zelo jezen in zato so ga ostali škrati izključili iz svoje družine in za vedno je odšel iz škratlnega gozda. Škrat Nogavičkar se je klical in od takrat ga ni nihče več videl. Lahko da je on izmaknil tvoje nogavice, Beti. Po tem je bil precej znan.
Betine oči so že bile priprte kot v najhujšem akcijskem filmu. V glavi se je vrtel film, kako sooči škrata Nogavičkara in zahteva nazaj vse svoje nogavice. Coprnik žal ni znal pomagati Beti kjer naj sploh išče izgubljenega škrata. Beti se je odpravila domov, kjer bo dokončno pripravila svoj veliki načrt.
Ko parkira kolo se poda naravnost v svojo sobo. Potrebujem papir, svinčnih, ravnilo, radirko, šilček, voščenke, tempera barvice, čokolado, lepilo, bonbone. Ja, to je to sklene Beti po kratkem premisleku. Papir, papir, papir, kjer je že papir se sprašuje Beti in vrti svoj dolgi vrat na vse strani sobe. V desni omari pod pisalno mizo! Odpre omaro, da bi vzela papir, ko jo od šoka skoraj zadane kap!
V njej se skriva vreča polna njenih nogavic!